Astronomi v bližini Zemlje odkrili skrivnostno nebesno telo

Astronomi so v bližini Zemlje opazili tako imenovano kvazi luno. Nebesno telo je po ugotovitvah nove raziskave najverjetneje neopazno krožilo v naši bližini približno 60 let.

Novoodkrito nebesno telo, poimenovano 2025 PN7, je vrsta Zemlji bližnjega asteroida, ki kroži okoli Sonca, a ostaja v bližini našega planeta. Tako kot Zemlja tudi 2025 PN7 potrebuje eno leto, da naredi obhod okoli Sonca.

Kvazi lune se razlikujejo od začasnih mini lun, ki občasno krožijo okoli Zemlje, kot je na primer 2024 PT5, ki je leta 2024 dva meseca krožila okoli našega planeta in bi lahko bila prastari fragment, ki je bil nekoč del naše glavne Lune.

Osončje je polno presenečenj

Novoodkrita 2025 PN7 je le ena od peščice znanih kvazi lun z orbitami blizu našega planeta, vključno s Kamo'oalewo, za katero velja, da je prav tako starodavni lunin fragment. Kamo'oalewa je eden od ciljev kitajske misije Tianwen-2, ki je bila izstreljena maja. Cilj misije je zbrati vzorce asteroida in jih na Zemljo vrniti leta 2027. Trenutno je v bližini Zemlje sedem znanih kvazi satelitov, kažejo podatki Evropske vesoljske agencije.

Observatorij Pan-STARRS, ki se nahaja na vulkanu Haleakala na Havajih, je 29. avgusta posnel objekt 2025 PN7. Arhivski podatki so razkrili, da je to nebesno telo že več desetletij v orbiti, podobni Zemljini.

Astronomi kvazi lune dolgo niso opazili, ker je majhna in šibko svetleča, je pojasnil Carlos de la Fuente Marcos, raziskovalec na Fakulteti za matematične vede Univerze Complutense v Madridu, ki je nedavno objavil znanstveni članek o tem asteroidu. Članek je bil 2. septembra objavljen v reviji Research Notes of the American Astronomical Society.

Nebesno telo se med svojim najbližjim prehodom mimo našega planeta približa razdalji 299.337 kilometrov, je dejal de la Fuente Marcos. Za primerjavo – 2025 PN7 je po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa v povprečju oddaljen 384.400 kilometrov od Zemlje.

"Z obstoječimi teleskopi ga je mogoče zaznati le takrat, ko se približa našemu planetu, kot se je to zgodilo to poletje," je poudaril de la Fuente Marcos. "Njegova vidljivost je redka in kratkotrajna. Gre za zahteven objekt."

Iskanje in preučevanje kvazi lun nam lahko razkrije več o našem kotičku vesolja, je še izpostavil raziskovalec de la Fuente Marcos. "Osončje je polno presenečenj, zato še naprej raziskujemo," je zapisal v elektronskem sporočilu. "Kar zadeva Zemljino bližnjo okolico, obstoj 2025 PN7 nakazuje, da morda ne obstaja spodnja meja velikosti kvazi satelita," je dodal.

Občasni spremljevalec

Astronomi sicer še vedno skušajo ugotoviti, kako velika je kvazi luna 2025 PN7. Po besedah de la Fuente Marcosa je razumna ocena, da v premeru meri približno 30 metrov. Po podatkih EarthSky pa obstaja možnost, da je v premeru velika le 19 metrov.

Nebesno telo je po navedbah raziskovalca trenutno najmanjša znana kvazi luna, ki je kdaj krožila okoli Zemlje. Skozi čas 2025 PN7 prehaja med bližnjo, bolj krožno orbito, podobno Zemljini, in tako imenovano podkvasto orbito, kakršno ima tudi Kamoʻoalewa. Med podkvasto orbito se lahko asteroid od Zemlje oddalji za kar 297 milijonov kilometrov.

Kvazi luna naj bi v svoji trenutni blizu zemeljski orbiti ostala še približno 60 let, preden jo bo gravitacijska sila Sonca znova potegnila nazaj v podkvasto orbito. Sestava telesa za zdaj ostaja neznana, zato glede tega še vedno ostajajo odprta vprašanja.

"Glede na to, kar vemo do sedaj, gre skoraj zagotovo za trden in naraven objekt – včasih sicer tudi stare satelite ali ostanke raket zanese v takšne orbite zelo blizu Zemlje, a običajno lahko ločimo naravne (na primer asteroide) od umetnih (na primer sateliti) glede na to, kako se njihove orbite spreminjajo v krajšem časovnem obdobju," je v elektronskem odzivu zapisal dr. Teddy Kareta, docent na oddelku za astrofiziko in planetarne znanosti Univerze Villanova.

Ali predstavlja grožnjo našemu planetu?

Kareta, ki se je v preteklosti že ukvarjal s preučevanjem mini lun in kvazi lun sicer ni sodeloval pri tej raziskavi, a je dejal, da mu je do zdaj načrte za opazovanje tega objekta preprečevalo slabo vreme.

Čeprav bi lahko bil tudi objekt 2025 PN7, podobno kot Kamoʻoalewa, del Lune, je za potrditev te domneve po besedah de la Fuente Marcosa potrebnih več podatkov. Prav tako meni, da asteroid 2025 PN7 izvira iz asteroidnega pasu Arjuna. Za razliko od glavnega asteroidnega pasu, ki se nahaja med orbitama Marsa in Jupitra, asteroid Arjuna ni samostojen pas.

Gre za skupino majhnih vesoljskih kamnov, ki krožijo okoli Sonca po orbitah, podobnih Zemljini. V preteklosti je že predlagal, da je mini luna 2024 PT5 prav tako asteroid Arjuna, ki bi lahko prišel z Zemljine Lune, preden je postal del pasu.

"Zdaj vemo, da lahko material, ki ga izločijo trki z Luno, prispeva delce k sekundarnemu asteroidnemu pasu Arjuna. Čeprav se lahko kvazi lune in mini lune tesno približajo našemu planetu, običajno ne predstavljajo tveganja za Zemljo, zato 2025 PN7 ni grožnja," je pojasnil de la Fuente Marcos.

Pošiljanje misij za raziskovanje kvazi lun, kot naj bi to storila Tianwen-2 s Kamoʻoalewo, bi lahko razkrilo pravi izvor in zgodovino teh zanimivih vesoljskih kamnov, hkrati pa ponudilo tudi druge priložnosti, je dodal.

"Do teh asteroidov je za misije brez posadke relativno enostavno dostopati in jih je mogoče uporabiti za preizkušanje tehnologij za raziskovanje planetov ob razmeroma skromnih vlaganjih," je še dejal de la Fuente Marcos.

*Avtorica: Ashley Strickland/CNN